KRONIKA  PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA KORENA
1930-2005

ZAČETEK POŽARNEGA VARSTVA V SVETI BARBARI V SLOVENSKIH GORICAH

Gasilstvo v Sveti Barbari  v Slovenskih goricah se prične z ustanovnim občnim zborom 12.oktobra 1930 v gostilni Kirbiš v Zgornji Koreni, ki ga po pravilih Jugoslovanske gasilske zveze v Ljubljani, skliče Lešnik Josip posestnik iz Spodnje Korene,ob prisotnosti dvanajst članov, ki so bili potrebni za ustanovitev društva.

Na sestankih v letu 1930 se določi letna članarina 10 din za zagotovitev sredstev za delovanje društva. Nabavi se deset uniform, ki jih plačajo člani sami, društvo jim primakne 50 dinarjev. 2. maja 1931 je v društvo 20 članov, ki na svoji seji sklenejo, da so vaje vsako nedeljo ob 13 uri in, da se za izostanek od alarma ali sestanka, plača: prvič in drugič pet din kazni, tretjič se član izključi. 12. junija 1932 blagoslovijo prvo motorno brizgalno. V letu 1933 se nabavijo sesalne in tlačne cevi, pasovi in izkaznice. Sestanki in občni zbori društva so bili po hišah gasilcev in gostilni, zato v februarju sprejmejo sklep o gradnji gasilskega doma.Želja gasilcev je, da bi dom stal na posestvu Kos ob gostilni Kirbiš. Stečejo priprave za izgradnjo gasilskega doma in nabiralna akcija. Ko je postalo očitno, da gasilski dom nebo stal na želeni lokaciji, se v društvo pričnejo nesoglasja. Na izrednem občnem zboru 11.junija člani zahtevajo nove volitve.Za načelnika je izvoljen Lešnik Josip za poveljnika pa Vogrin Franc.

SELITEV SEDEŽA DRUŠTVA V ZIMICO

14.junija 1933 se skliče odborova seja v Zimici v gostilni Šauperl, prisotnih je pet članov iz Zimice.
Na odborovi seji razveljavijo volitve in sklepe izrednega občnega zbora, ter izključijo  zaradi slabega vodenja, dvanajst članov iz Korene in Žikarc. Sprejme se sklep, da se vso gasilsko premoženje in  sredstva dostavijo  v Zimico. Nesojeni načelnik Josip Lešnik izstopi sam, ter preda obleko in hranilno knjižico novemu vodstvu, kar na tem sestanku.V društvo  sprejmejo sedem novih članov iz Zimice tako, da šteje društvo 16 članov.

29.10.1933 se vrši občni zbor v gostilni Šauperl v Zimici ob navzočnosti vseh 16 članov, ki sprejmejo sklep da se registrirajo kot gasilska četa Zimica. Kljub sklepu o preimenovanju vseskozi ostane gasilsko društvo Sveta Barbara v Slovenskih goricah Na prvi redni seji 12.11.1933 predlaga načelnik  Hrastnik, da se prične z gradnjo gasilskega doma. Za izbiro lokacije, dogovor z lastniki zemljišča in nabiralno akcijo se zadolži predsednika. Na občnem zboru leta 1934 razdelijo članske izkaznice in člane oprostijo plačila članarine. Nadaljuje se zbiranje denarja za gasilski dom z prirejanjem veselic, igranjem iger in nabiralnimi akcijami. Na mokrih vajah ugotovijo, da so usposobljeni za pomoč in požare, obvestijo pa vse posestnike z konji, da jih dajo proti minimalnemu plačilu na razpolago za prevoz na požare in vaje.

GRADNJA GASILSKEGA DOMA V ZIMICI

V letu 1936 dobi predsednik ustno zagotovilo za prostor za gradnjo gasilskega doma na posestvu gospoda Škofa. Spomladi se prične gradnja in 16.avgusta 1936 je svečana otvoritev gasilskega doma z veliko veselico, ki pa ni prinesla finančnega uspeha saj je pogostitev in glasba postala zelo draga. Dolg od gradnje,v višini 7000 din prevzame predsednik.V letu 1938 je gasilski dom urejen do te mere, da se sprejme sklep o sestankih, ki se bodo v bodoče odvijali v gasilskem domu. Vseskozi so se gasilci trudili  poplačati dolg z prirejanjem veselic in igranjem iger in vse bolj postajajo po sili razmer igralci. Igralci pa postanejo tudi gasilci iz Korenskega dela, saj so se po izključitvi bolj ali manj pričeli udejstvovat v kulturnem društvo.

Med okupacijo delo opeša, delajo po navodilih nemških oblasti. Za aktiviranje gasilcev se določijo kurirji. Po osvoboditvi se reorganizirajo in registrirajo po novih pravilih. Novembra 1945 se udeležijo prve  združene gasilske vaje skupaj z gasilci iz Svetega Petra in Svetega Martina v  Spodnjem Dupleku. Od vojne izčrpano in obubožano prebivalstvo težko vzdržuje gasilsko društvo. Obvezne oddaje in podobno so vzele gasilcem še zadnjo upanje za pomoč, zato gasilska dejavnost usahne do te mere, da društvo preneha z delom.

GASILCI SE SELIJO NAZAJ V KORENO

16.9.1951 se na pobudo devet krajanov ponovno ustanovi Prostovoljno gasilsko društvo Korena. Sestanki in občni zbori se odvijajo po hišah in gostilni. Prva naloga društva je postaviti orodišče za gasilsko opremo v centru Korene. V Zimici leta 1953 tudi formalno ukinejo gasilsko društvo. 14. novembra leta 1954 je otvoritev gasilskega doma na lokaciji današnje pošte, v velikosti 10x5 metrov. V letu 1954 je svečano predana svojemu namenu ročna brizgalna Pfeifer. V letu 1956 se prvič oglasi na strehi gasilskega doma električna sirena. 30.6.1957  slovesno krstimo motorno brizgalno Savica.

Brizgalna Savica in zadružni traktor sta bila za društvo takšna okrepitev, da smo pomagali na požarih tudi drugim društvom, drugi pa so pomagali nam. 11.12.1958  pride GD Selce pomagat v Koreno. Na kolovozni cesti v Žikarcah odnese traktorsko prikolico s ceste v globel. Gasilci, ki so sedeli na prikolici so skakali na vse strani, dvajsetletnemu Francu Grajfonerju to ni uspelo. Prikolica mu je stisnila nogo, v bolnici so ugotovil da je amputacija edina rešitev.  Za mladega gasilca in obe društvi je bil dogodek grozoviti šok. V letu 1959 je krst gasilskega vozila znamke Dodge, predelanega iz odsluženega vojaškega avtomobila. 1.10.1961 ob proslavljanju 10.obletnice razvijemo prvi društveni prapor. V letu 1969 se nabavi kombi znamke VW.

Ker je kombi prevelik za obstoječe orodišče se dozida garaža, ki smo ju predali namenu
5 oktobra. 2.oktobra 1973 smo krstili novo motorno brizgalno Rosenbauer 1200 litrov

GRADNJA NOVEGA GASILSKEGA DOMA

21. septembra 1975 je v Koreni  5. občinski gasilski praznik OGZ Maribor. Ob tej priliki je bil položen temeljni kamen za nov sodoben gasilski dom. Slovesnosti so se udeležili vsi vidni predstavniki političnega življenja iz Maribora in  rekordno, preko 800 gasilcev iz takratne velike občine Maribor. V letu 1976 so nam kmetje z traktorji pomagali pri dovozu vsega gramoza za potrebe gradnje.Bila je nabavljena opeka in ostrešje za celotni gasilski dom. Pri Ljubljanski banki pa smo najeli kredit v višini
5 000 dinarjev. Pri nabavi nam je izdatno pomagala kmetijska zadruga, katera je takrat imela velik delež pri razvoju  celotnega kraja. 15. junija 1978 je bil namenu predan avtomobil  Zastava 615 furgon.
29.6.1979 je bila izredna razširjena seja gasilskega društva ob navzočnosti predstavnikov Gasilske Zveze Maribor na temo izgradnje gasilskega doma. Posledično se na občnem zboru v letu 1981 korenito zamenja celotno vodstvu društva. Ob 30. obletnici leta 1981 smo prejeli s pomočjo OGZ Maribor od poklicnih gasilcev iz Maribora kombinirano vozilo TAM 5500 G  z 2500 litri vode. V želji da bi v društvo pridobili čimveč mladih smo razvili ob obletnici Pionirsko mladinski prapor. Novo vodstvo je pričelo takoj urejati gradbeno dokumentacijo za gasilski dom.Dokumentacija in gradbeno dovoljenje je bila zbrana v letu 1982. 24. oktobra 1982 pa je bil nov dom pod streho. Sredstva za gradnjo so tudi tokrat prispevali občani, OGZ Maribor, Zavarovalnica Triglav, del pa je pokril kredit, ki smo ga dodatno najeli pri Kreditni Banki Maribor. 1983 leta smo dokončali fasado na gasilskem domu in ga 6.avgusta tudi svečano odprli.

Stari gasilski dom, kot orodišče je več leč let  služil svojemu namenu, novi pošti pa se je umaknil leta 1982. Zastavo 615 v letu 1984 po minimalni ceni prodamo v  GD Večeslavci na Goričkem v Prekmurjo, s katerimi pa še danes sodelujemo.
S pomočjo OGZ Maribor Pobrežje,prispevki krajanov in lastnimi sredstvi smo v letu 1985 kupili novo orodno vozilo TAM 2001. V letu 1990 se pobratimo z Dobrovoljnim vatrogasnim društvom Lovrečan Dubrava s katerim nas vežejo trdne vezi še danes.

V NOVI OBČINI DUPLEK

Leta 1996 smo s pomočjo gasilskega poveljstva in Občine Duplek v Metalni v Mariboru na licitaciji kupili rabljeno gasilsko cisterno TAM 130 G. Po temeljiti obnovi in predelavi pri firmi Žunkovič, smo jo svečano predali 4.avgusta 1996. Staro kombinirano vozilo smo prodali  pobratenemu društvu Lovrečan Dubrava.

V letu 2001 smo 50. obletnico proslavili z razvitjem gasilskega praporja z novimi družbeno primernimi motivi in oznakami, ter odprtjem zgornjih prostorov v gasilskem domu, ki bodo služili za sestanke in predavanja.  28.junija 2003 smo svečano predali  svojemu namenu novo vozilo za prevoz moštva Renult Master. Obe vozili sta danes dobro opremljeni z orodjem opremo, ter novimi znaki na vratih z silhueto kraja in farne cerkve Sv. Barbare. Kar simbolično ponazarja da pokrivamo požarni rajon celotne fare Svete Barbare.
Slika 29
Ob nenehni skrbi za nabavo sodobne in vedno bolj zahtevnejše opreme, ki rabi primeren prostor smo se v letu 2004 odločili dozidati gasilski dom z dodatnimi prostori – garažo, ki jo sedaj z pomočjo Občine Duplek tudi končujemo. Danes posvečamo veliko pozornost delu z mladino in izobraževanju članov, ki so porok, da bo gasilsko društvo upravičilo pričakovanja občanov in skupnosti, po varovanju pred nesrečami.

Po društvenih zapiskih zbral  in uredil  Drozg Janko, v januarju 2006